V uvodniku predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan piše o letošnjih dveh pomembnih obletnicah: Letos mineva 130 let, odkar je nastalo Slovensko planinsko društvo, katerega naslednica je Planinska zveza Slovenije - tej obletnici je posvečen tudi poseben članek. In praznujemo 70 let od odprtja Slovenske planinske poti od Maribora do morja, čudovite zamisli prof. Ivana Šumljaka.
V temi februarske številke Planinskega vestnika se lotimo podnebja in spreminjanja gora. V zvezi z gorami niti v Planinskem vestniku ne moremo zmeraj pisati samo o lepih stvareh; so tudi teme, o katerih je treba govoriti, čeprav niso prijetne. Vprašanje sprememb, ki jih je tudi gorskemu svetu prineslo globalno segrevanje, v resnici sploh ni več vprašanje. Ostaja le še dilema, kako bodo vplivale na ta svet in kaj lahko naredimo, da bi jih vsaj upočasnili, če jih že ne moremo ustaviti. Z nami svoje izkušnje in dognanja delijo strokovnjaki in gorski vodnik.
Osrednji pogovor je z Ladom Vidmarjem (letnik 1957), ki o sebi pravi, da je umetniška duša. Je pa tudi alpinist, član številnih odprav, ekstremni smučar in v zadnjih letih pohodnik, ki želi po etapah prehoditi ves svet.
Potepamo se po Lofotih, Iztok Tomazin razmišlja o etiki v visokogorju, v Planinčkovem kotičku se potepamo z Evo in s svizci pa čarobno palčko.
Pretresljivo zgodbo o tihi, a neizprosni tekmi s časom deli z nami gorski reševalec z intervencije pod Voglom. Pišemo o prvi pomoči, ki je osnovna izobrazba; pa o tekmah v orodnem plezanju, nadaljuje se zgodba izpod Himalaje, obiščemo skrite kotičke na Mozirskih planinah in Janezov bivak na Golteh, podamo se v 19. stoletje in v takratno gorsko modo, Lidija Honzak pa deli nove spomine. Predstavi se vam član uredništva Dušan Škodič, ki piše tudi o enem najpomembnejših plezalcev vseh časov, Emiliu Comiciju, o katerem je izšlo knjižno delo.
Sledijo stalne rubrike: novice iz vertikale, literatura, planinska organizacija in v spomin.
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!