Aljažev stolp

Vsem Slovencem naznanjamo preveselo vest, da smo si v staro last zopet priborili velikana slovenskih gor, veličastni Triglav. Postavili smo letos na njega vrhuncu po vsej Evropi že prosluli Aljažev stolp. (Planinski vestnik, 1895)

Čas, ko je Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava, je zaznamoval boj med slovanstvom in nemštvom. Bil je čas, ko so Slovenci iskali narodno identiteto ob vse močnejših nemških pritiskih in načrtni germanizaciji. V odgovor na obrambna društva kot Deutscher Schulverein für Österreich, ki je skrbelo za krepitev nemškega šolstva, in Südmark, ki je z odkupovanjem slovenske zemlje in naseljevanjem nemških kolonistov krepilo nemško zemljiško posest, so tudi Slovenci ustanavljali svoje narodno-obrambne organizacije, med njimi Družbo sv. Cirila in Metoda. Narodno zavedni Slovenci so skušali dvigniti pomen kulture slovenskega naroda in jezika. Tem prizadevanjem se je pridružilo tudi planinstvo. Vendar pa so bila prva planinska društva v slovenskih deželah deklarirano nemška, saj je bil Ivan Žan s Triglavskimi prijatelji zaradi nasprotovanja oblasti kratkega diha. Nemške planinske sekcije so se strnile in nastopale s programom nacionalnega osvajanja planin. V nekaj letih so na naših gorah stale nemške koče, do katerih so vodile poti z nemškimi oznakami. Marsikateri Slovenec je imel v nemških kočah slabe izkušnje, med njimi tudi Jakob Aljaž, saj so nemški turisti imeli prednost pred slovenskimi. Mojstranški gorski vodnik Franc Skumavc - Šmerc je Aljažu dejal: »Triglav je slovenska gora. Je pa res, da jo hočejo Nemci za svojo. In jo bodo tudi imeli, če jih bomo kar gledali, kako postavljajo table ob poti in koče pod vrhom Triglava.« Nedolgo zatem je bilo, predvsem iz narodnostno-obrambnih razlogov, ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, na vrhu Triglava pa postavljen stolp, ki je vse do danes obdržal svojo nacionalno noto. Bil je priča viharjem, vojnam, različnim državam in režimom, vzponom in padcem Slovencev in že stodvajset let stoji kot opredmeteni simbol boja za slovensko zemljo in materni jezik, svetinja slovenskega rodoljubja, ponosa in narodove samobitnosti.